Pravilna sestava ravne strehe je ključnega pomena za preprečevanje zamakanja ter zagotavljanje ustrezne izolativne funkcije.
Pravilna sestava ravne strehe je ključnega pomena za preprečevanje zamakanja ter zagotavljanje ustrezne izolativne funkcije. V nadaljevanju predstavljamo različne možnosti izvedbe glede na to, ali bo streha pohodna, nepohodna ali morda celo ozelenjena.
Ravna streha ima minimalen naklon, zato je odtekanje vode počasnejše kot v primeru klasične eno- ali dvokapne strehe. Da bi preprečili zamakanje vode v stavbo in fasadni sistem, je treba natančno in kakovostno izvesti hidroizolacijski sloj iz bitumenskih trakov, ki v sestavi ravne strehe skrbi za vodotesnost.
Najpogostejša oziroma klasična izvedba ravne strehe je od spodaj navzgor sestavljena iz naslednjih slojev:
· armiranobetonska plošča z rahlimnaklonom – običajno 2 %,
· bitumenski premaz,
· toplotna izolacija, izvedena s ploščami EPS,
· hidroizolacija v 2 slojih, pri čemer je zadnji sloj površinsko obdelan s posipom.
Takšna sestava ravne strehe je primerna za stavbe, kjer streha ne bo v funkciji terase ali druge uporabne površine.
Za boljšo zaščito pred vremenskimi vplivi, pa tudi iz estetskih razlogov, lahko izvedemo dodatni sloj z nasutjem rečnih prodnikov. V tem primeru na hidroizolacijski sloj položimo difuzijsko odprt ločilni sloj (geotekstil), nanj pa nasujemo sloj rečnih prodnikov.
Ena od prednosti ravnih streh je možnost, da jo uporabimo kot dodatno zunanjo površino. Pri bivalnih objektih je to običajno terasa, na velikih komercialnih objektih pa je mogoče streho uporabiti tudi kot rekreativno površino ali celo parkirišče.
V tem primeru je sestava ravne strehe nekoliko drugačna oziroma prilagojena večjim obremenitvam. Od spodaj navzgor si sledijo naslednji sloji:
· armiranobetonska plošča z rahlim naklonom – običajno 2 %,
· bitumenski premaz in bitumenska hidroizolacija,
· toplotna izolacija, izvedena sploščami XPS,
· difuzijsko odprt ločilni sloj,
· nasutje pranega prodnika,
· pohodna površina kot npr. talne betonske pohodne plošče.
Možna je tudi izvedba s ploščami iz naravnega kamna ali keramičnimi (granitogres) ploščicami za zunanjo uporabo, čemur se prilagodi izvedba podlage za polaganje.
Ozelenjena streha je v naših krajih še vedno razmeroma redka, kar pa se zaradi podnebnih sprememb utegne spremeniti. Z zelenjem poraščena streha je namreč odpornejša na ekstremne vremenske dogodke ter v poletnem času zagotavlja še boljšo izolacijo pred sončno pripeko.
Zeleno ravno streho od spodaj navzgor sestavljajo naslednji sloji:
· armiranobetonska plošča z rahlim naklonom – običajno 2 %,
· bitumenski premaz,
· toplotna izolacija, izvedena s ploščami XPS,
· hidroizolacija,
· sloj za zaščito pred mehanskimi poškodbami,
· drenažni sloj,
· geotekstil,
· substratni sloj – zemlja,
· zelena zasaditev – rastline.
Nepohodno ravnostreho je mogoče izdelati tudi v pločevinasti izvedbi, kar poenostavi vgradnjo, vzdrževanje ter zmanjša možnost zamakanja.
Tudi s stroškovnega vidika ima pločevinasta ravna streha mnoge prednosti, saj ne zahteva nujno armiranobetonske plošče. Izvedemo jo lahko tudi z lesenim ali jeklenim ostrešjem, kar skrajša čas vgradnje, zniža stroške dela in materiala ter zmanjša statične zahteve zanosilno konstrukcijo stavbe.
Za zagotovitev učinkovitega odvodnjavanja je zahtevan vsaj 5 % naklon pločevinaste ravne strehe oziroma 5 centimetrov višinske razlike na 100 centimetrov dolžine.
Za več informacij o sestavi ravne strehe ter o materialih, izbiri in izvedbi, se obrnite na naše strokovnjake na številki +386 2 788 01 70 ali nam pišite na [email protected].